Žilažili

Anja Novak – Anjuta (1991) je pesnica, pisateljica, pevka, filmska in gledališka igralka in performerka. Njena prva pesniška zbirka RANERANE (založba Sanje), izdana leta 2020, je bila nominiran za najboljši prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu istega leta, za dramsko besedilo Tekst telesa pa je leta 2023 prejela grumovo nagrado. Od leta 2015 je članica ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.
Anjuta je štiri leta za pesniškim prvencem RANERANE, tokrat v samozaložbi, izdala drugo pesniško knjigo z naslovom ŽILAŽILI, ki prvi sledi kot sogovornica, sestra, pa tudi kot nadaljevanje in nasprotje. Tako kot pri prvi knjigi je tudi v tej eden izmed pomembnih sestavnih delov oblikovanje – zopet je zanj poskrbela Tajda Pavletič – ki odslikuje vsebinsko plat knjige. Prejšnjo rdečo je zamenjala modra barva. Prejšnjo razgrnitev ran v vseh različnih pojavnostih pa je tokrat nadomestil žilni sistem. “Rana je vstop v žilo,” je citat, ki nas v prvi pesmi uvede v mrežo žil. V knjigi se od ran odprtih v prvencu, pomaknemo v drobovje oziroma krvni obtok zdaj ne več samo odraščajoče, temveč zoreče ženske, ki začenja na svet gledati drugače in čigar nekdanje resnice se – vsaj tako se zdi – hitro sprevračajo v laži, ki se skrivajo tudi v naslovu. “Kdo me bo ljubil tako spremenljivo?” se vpraša Anjuta in pri tem misli tako na človekovo dušo kot na telo. Tema telesa, ki je za avtorico skozi vsako pisanje pomembna tema, pa se vpenja v odnose do dela, družine, bolezni, staranja, deziluzij, nasilja in na drugi strani sprejemanja življenja s svojimi nepopolnostmi. Lirski subjekt, četudi se znajde v vlogi žrtve, nanjo ne pristaja in ji spreminja pomen skozi boj, upor ali zgolj humor.
Urednikovanje je tokrat na avtoričino povabilo prevzela Veronika Šoster.
Zajčki seveda ostajajo.